Da bi zares razumeli, kako globoka je ta težava, si predstavljajte projektnega inženirja, ki je pravkar prejel dodatek k začetnim pogodbenim načrtom, ki nadomešča 50 od 500 listov v kompletu. Predstavljajte si, kako odstrani tri vijake, ki povezujejo načrte, nato pa se muči z ugotavljanjem, kam točno gre vsak nov list, jih enega za drugim vstavi na pravo mesto, ter vsak zastareli list prepogne in označi z napisom »NEVELJAVNO«. Pomislite, kako dolgočasno in enolično opravilo je to. Zdaj si predstavljajte, kako bi se počutili kot vodja projekta, ki za takšno delo plačuje 50 dolarjev na uro ali več. Še huje – ne gre le za en komplet načrtov, ki jih mora vaša ekipa posodobiti. Si lahko predstavljate, koliko drugih ekip na istem projektu mora narediti točno isto za vsako spremembo? Ta slika ni le grozljiva – je draga, frustrirajoča in zelo neučinkovita. To, kar ste si pravkar predstavljali, je realnost pogodbenih dokumentov. Tega sem se naučil na težji način – ker sem projektni inženir.
Zakaj torej, kljub vsem digitalnim rešitvam za risbe, še vedno sploh uporabljamo papir?
Odgovor je, da obstaja več različnih načinov uporabe načrtov, kot sta ogled in označevanje. Na primer, tablice in pametni telefoni so odlični za referenco med hojo po gradbišču, medtem ko so običajni računalniški zasloni povsem zadostni za veliko nalog, povezanih z načrti. Kljub temu pa pri določenih dejavnostih – kot so izmere količin, skupinske razprave ali »poglobljeno preučevanje projekta« – gradbeni strokovnjaki pogosto raje uporabljamo načrte v naravni velikosti, kjer lahko naenkrat vidimo večje dele ali celoten načrt brez nenehnega približevanja in premikanja slike.
Danes sicer obstajajo zasloni na dotik velikega formata, ki jih ponujajo podjetja kot sta BoxLight in iPlanTables. Ti sistemi predstavljajo digitalno rešitev za velike risbe in svoje delo opravljajo zelo dobro. Vendar pa lahko namestitev 30-45 kg težkega sistema na vozičku v vašo pisarno ali pisarniški prostor zahteva precej prilagajanja – ali pa je to celo nemogoče. Zato veliko gradbenih in arhitekturnih podjetij kupi le enega ali dva takšna sistema, ki ju postavijo na osrednjo lokacijo v pisarni – če jih sploh kupijo.