Vprašajte katerega koli gradbenega strokovnjaka ali arhitekta, ali doživlja izbruhe jeze, ko pripravlja pogodbeno dokumentacijo, in skoraj zagotovo boste slišali navdušeno frustriran »DA!« Ah, stare dobre 2D pogodbene risbe, imenovane tudi »načrti« ali »modri tiskanji« oziroma preprosto »risbe«… Bile so obsežne, težko berljive in nepraktične za prenašanje med gradbiščem in pisarno. A kljub vsem sodobnim 3D-modeliranjem in napravami za virtualno ali obogateno resničnost ti načrti še vedno zavirajo napredek gradbene industrije!
Vendar pa obstaja en povsem upravičen razlog, zakaj še dolgo ne bodo izginili. Gre namreč za del pogodbe med vsemi udeleženci projekta.
Kot gradbeni strokovnjaki enostavno potrebujemo vsaj eno statično različico dokumenta, ki jasno določa obseg našega dela. Kasneje se – kar je pri večini projektov povsem običajno – pojavijo nove različice teh pogodbenih risb. Ni presenetljivo, da se pogosto trudimo slediti vsem tem celotnim in pomanjšanim kompletom papirnatih načrtov ter jih ustrezno posodabljati.